Ali pitje vina ob obroku res upočasni prebavo ogljikovih hidratov?

Da, tudi vino vsebuje polifenole, za katere obstajajo dokazi, da lahko vplivajo na prebavo ogljikovih hidratov. V poskusih v epruveti so pokazali, da lahko snovi iz rdečega vina upočasnijo razgradnjo škroba v glukozo ker zmanjšajo delovanje encimov, ki spremenijo škrob v glukozo. Glukoza nato prehaja iz tankega črevesa v kri. Iz rezultatov nekaterih študij zaključujejo, da je količina polifenolov v vinu relativno majhna glede na druge vire in lahko dobimo veliko več teh snovi, če zaužijemo še eno dodatno porcijo jagodičevja, jabolk ali celo čebule, kot če bi za 1x povečali vnos rdečega vina.

Vino vsebuje tudi alkohol in njegov vpliv na koncentracijo sladkorja v krvi je kompleksen in odvisen od številnih dejavnikov, vključno s spolom. Če odrasla oseba popije 1 kozarec vina ob obroku, je verjetno, da koncentracija alkohola ne vpliva bistveno na prenos sladkorja v kri. V vsakem primeru pa lahko zdrav človek koncentracijo sladkorja v krvi zmanjša z uživanjem zelenjave in sadja, saj s tem pridobi polifenole, pa tudi vlaknine; obe skupini pa zmanjšujeta prenos sladkorja v kri.

Ali naj starejši jedo dodatke koencima Q10 (Q10)?

Koencim Q10 je antioksidant in sodeluje pri pretvarjanju energije oziroma pridobivanju energije za delovanje telesa. Manj Q10 so izmerili pri starejših in ljudeh z nekaterimi kroničnimi boleznimi, vendar pa ni znano ali to pripomore k tem boleznim.

Več razlogov je, da se v primeru odločitve uživanja prehranskih dodatkov posvetujemo z zdravnikom. V večini držav je izdelava prehranskih dodatkov drugače regulirana kot izdelava zdravil, kar pomeni, da ni podvržena rigoroznemu testiranju tudi na ljudeh. Količina koristne učinkovine ni standardizirana in se lahko razlikuje med proizvajalci in tudi med pripravki istega proizvajalca pripravljenih ob različnih časih. Prehranski dodatki lahko vplivajo na delovanje zdravil, npr. Q10 na učinkovitost zdravila proti strjevanju krvi, varfarina. Zato je jemanje prehranskih dodatkov (količine in katerih) podatek, s katerim bi morali biti seznanjeni zdravniki!

Obstajajo raziskave, katerih izsledki priporočajo dodajanje Q10, vendar pa je ekspertni panel evropskega regulatorja zdravil European Food Safety Authority (EFSA) presodil, da zaenkrat ni znanstvenih rezultatov, ki bi nedvoumno dokazali, da uživanje dodatkov Q10 pripomore k zmanjšanju oksidativnih okvar v človeškem telesu in/ali da bi z uživanjem dodatkov Q10 izboljšali pridobivanje za celice uporabne energije.

Koencim Q10 lahko na varen način dobimo s hrano, npr. z uživanjem mesa, rib in rastlinskih olj. Na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so v oceni tveganja za zdravje ljudi, pripravkov, ki vsebujejo več kot 50 mg Q10 v dnevnem odmerku zapisali:” Za dopolnjevanje prehrane pri zdravih odraslih, ki ne uživajo mesa in drobovine, je občasni vnos s prehranskimi dopolnili z odmerki do 50 mg Q10 varen in povsem zadošča za pokritje morebitnega prehranskega primanjkljaja. Dopolnjevanje prehrane zdravih odraslih z višjimi odmerki Q10 nima posebnih koristi za njihovo zdravje, zato oglaševanje (pogosto prikrito) glede posebnih koristi Q10 ni utemeljeno.”, (https://www.nijz.si/sl/ocena-tveganja-za-zdravje-ljudi-v-povezavi-z-uzivanjem-prehranskih-dopolnil-ki-vsebujejo-vec-kot).

Ta projekt je prejel sredstva okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, št. pogodb 954337 in 721236 TREATMENT ter Obzorje Evropa, št. pogodbe 101060963 in 101162225.

This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 Research and Innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie grant agreements No. 954337 and 721236 TREATMENT.

Vsebina ne odraža uradnega mnenja Evropske unije.

Vsebina te spletne strani je namenjena izključno za informiranje.

Avtorji fotografij