Ali lahko s hrano zmanjšamo vpliv pojedenega sladkorja?
Velika količina sladkorja v krvi nam škodi.
Prehod sladkorjev v kri lahko zmanjšaš pred in med potovanjem sladkorja po tvojem telesu:
Zaužitje sladkorja – Sladkaš manj.
Potovanje v črevo – Maščobe upočasnijo praznjenje želodca in upočasnijo prehod sladkorja v črevesje. Zato moraš pred sladico pojesti glavno jed! Veliko zaužite tekočine pospeši praznjenje želodca, zato ob obroku pij zmerno.
Razgradnja sladkorja v črevesju in prehod v kri – Oba procesa omogočajo ključni proteini v črevesju in celičnih membranah. V rastlinah (grenivka, črni ribez, brusnice) se nahajajo različne snovi, ki upočasnjujejo delovanje teh proteinov. Sadje in zelenjava vsebujejo tudi vlaknine, ki fizično upočasnijo prehod sladkorja iz črevesja. Zato vsak dan pojej Mavrico zdravja!
Količina glukoze v krvi – Beljakovine zaužite s sladkorjem še spodbudijo izločanje inzulina, posledično celice našega telesa vsrkajo več sladkorja in količina sladkorja v krvi se zmanjša. Podoben učinek imajo tudi nekatere snovi v rastlinah (šipek, limone).
Vsi si radi privoščimo kaj sladkega. Poskusi najprej s sadjem. Če pa to ni dovolj, se posladkaj s sladico. Bomboni so le sladkor z barvo, zato jih raje pusti pri miru. Najboljše priporočilo je, da poješ čim manj sladkorja (pazi, skrit je v skoraj vsem, kar ti gre v slast).
Namizni sladkor so pravzaprav kristali saharoze. To je disaharid sestavljen iz glukoze in fruktoze.
Ob zaužitju saharoze se že v ustih začne razgradnja, a večina saharoze se razgradi šele v malem črevesu, kjer je na črevesnih resicah prisoten encim saharaza izomaltaza.
Sproščena glukoza in fruktoza nato prek transporterjev v membranah celic črevesne sluznice prehajata iz črevesja v kri in s portalno veno v jetra. Tu se fruktoza pretvori v glukozo, glikogen in laktat, glukoza pa delno potuje naprej po telesu.
Povečana količina glukoze v krvi sproži sproščanje inzulina iz trebušne slinavke. Ob prisotnosti inzulina celice mišic v membrano vgradijo transporter za glukozo. Preneseno glukozo uporabijo za pridobivanje energije in ustvarjanje zalog.
Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da odrasla oseba zaužije več kot 400 g sadja in zelenjave na dan.
Rezultati znanstvenih študij navajajo:
Prehrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave pomaga ohraniti zdravje, upočasnjuje staranje in zmanjša verjetnost za nastanek bolezni srca in ožilja, raka in sladkorne bolezni.
Za razliko od posameznih prehranskih dopolnil, zelenjava in sadje vsebujejo kompleksno mešanico različnih snovi, ki vključujejo minerale, vitamine, številne antioksidante in vlaknine, ki vse pripomorejo k ohranjanju zdravja.
Nekatera barvila sadja in zelenjave imajo prehransko vrednost; v telesu se uporabijo kot vitamini, antioksidanti in arome.
Poglavitne skupine barvil sadja in zelenjave so karotenoidi, antociani in klorofil.
Pri ljudeh so v krvi, saj jih dobimo s hrano.
Karotenoidi so topni v maščobah. Nekateri se lahko pretvorijo v vitamin A, drugi so arome vrtnic, čaja, paradižnika, mandljev in vina.
Antociani so vodotopna rastlinska barvila.
Veliko karotenoidov in antocianov zaužitih kot sadje in zelenjava ima antioksidantno aktivnost v telesu.
Nezdrava sivina
Opozarjajo nas, da je kajenje škodljivo, vendar v vsakdanjem življenju dolgo časa ne opazimo, da bi nam lahko kajenje ali pasivno kajenje škodovalo. Kaj vidijo raziskovalci?
 |
 |
 |
 |
 |
Ta projekt je prejel sredstva okvirnega programa Evropske unije za raziskave in inovacije Obzorje 2020, št. pogodb 954337 in 721236 TREATMENT ter Obzorje Evropa, št. pogodbe 101060963 in 101162225.
This project has received funding from the European Union’s Horizon 2020 Research and Innovation programme under the Marie Skłodowska-Curie grant agreements No. 954337 and 721236 TREATMENT.
Vsebina ne odraža uradnega mnenja Evropske unije.
Vsebina te spletne strani je namenjena izključno za informiranje.